Midva z možem sva se 5 let trudila in je končno uspelo pri 35 letih s pomočjo IVF. Sedaj smo v 23 tednu. In ko sem že mislila, da je to to, sem zaradi nosečnosti izgubila službo, čeprav sem jo imela za nedoločen čas. Službo je izgubil tudi mož in ker imava kredit za stanovanje sva v resnih škripcih, ampak pod nobenim pogojem mi ni žal, da sem zanosila. Mi je pa žal, da se nisva prej odločila, ampak sva čakala, služba, stanovanje...
Tko da na tvojem mestu bi najprej poskusila kakšno leto živeti skupaj, saj to definitivno ni isto kot pri starših. Vzemita kakšno garsonjero v najem. Tako bosta poglobila svoj odnos in se tudi laže odločila kako naprej.
Vsekakor se pa ne ozirat preveč na službo, še posebej če vama lahko starši vsaj malo finančno pomagajo, ker je splošna situacija takšna da žal z danes na jutri ne veš ali boš imel službo ali ne.
Pa srečno
Tko da na tvojem mestu bi najprej poskusila kakšno leto živeti skupaj, saj to definitivno ni isto kot pri starših. Vzemita kakšno garsonjero v najem. Tako bosta poglobila svoj odnos in se tudi laže odločila kako naprej.
Vsekakor se pa ne ozirat preveč na službo, še posebej če vama lahko starši vsaj malo finančno pomagajo, ker je splošna situacija takšna da žal z danes na jutri ne veš ali boš imel službo ali ne.
Pa srečno